Bežni pregled sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v primeru Bărbulescu proti Romuniji lahko pusti napačen vtis, da je delodajalcu dopuščen nadzor zasebne komunikacije zaposlenega na delovnem mestu preko službenega računalnika, e-pošte, telefona in interneta. Vendar ESČP v tem primeru dejanj delodajalca ni presojalo, temveč ugotavljalo, ali je Romunija ravnala ustrezno v postopkih pred delovnimi sodišči. Kaj je bilo v zgodbi sporno?  V obravnavanem primeru je pritožnik moral po navodilih delodajalca odpreti račun Yahoo! Messenger, ki ga je uporabljal za komuniciranje s strankami. Ugotovili so, da je v službenem času račun uporabljal tudi za zasebne namene, zato mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ker nacionalna sodišča niso ugotovila kršitve nacionalne zakonodaje, je nekdanji zaposleni tožbo vložil še na ESČP, ki pa se do dejanj delodajalca ni opredelilo.

 

 

 

KAJ O NADZORU PRAVI NAŠA ZAKONODAJA?

 

 

 

Zakon o delovnih razmerji (v nadaljevanju ZDR-1) določa, da se lahko osebni podatki delavcev zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Informacijski pooblaščenec (IP) je v izjavi za javnost že dejal, da se od dosedanje prakse, ki delodajalcu ne dopušča splošnega nadzora delavčeve zasebne komunikacije, ne bo odstopalo. Nadzor na komunikacijo je tako še vedno dopusten samo v posebej utemeljenih primerih.

 

 

 

Pred samo obdelavo osebnih podatkov zaposlenega, kot so vpogled v službeno e-pošto, nadzor nad službenim računalnikom itd., mora delodajalec pred začetkom izvajanja nadzora izkazati, da je to resnično potrebno; prav tako je potrebno zadostiti kriteriju sorazmernosti, ki pravi, da mora biti ukrep primeren glede na domnevano kršitev. Vsekakor pa nadzor, ne da bi bil zaposleni predhodno o njem seznanjen, ni mogoč. IP še predlaga, da v primeru, ko gre za zbiranje dokazov za npr. kasnejši disciplinski postopek, delodajalec predhodno pridobi odredba sodišča za zavarovanje dokazov.

 

 

 

SMERNICE DELODAJALCEM GLEDE NADZORA ZAPOSLENIH:

 

 

 

  • Osebni podatki zaposlenega: V skladu z 48. členom ZDR-1, ki se nanaša na varstvo delavčevih osebnih podatkov, se lahko zbirajo samo tisti podatki, za katere tako določa zakon ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
  • Interni akti delodajalca: Delodajalci morajo ukrepe s katerimi želijo vršiti nadzor nad delavci (npr. videonadzor, vgraditev GPS-naprav …) natančno urediti v internih aktih. S slednjimi morajo predhodno seznaniti delavce in biti pozorni, da zasebnosti zaposlenih oz. stika z zunanjim okoljem ne omejijo pretirano. Zaposleni se morajo z ukrepi nadzora strinjati.
  • Preusmeritev e-pošte zaposlenega: Ni dopustna, prav tako ni dopusten nadzor nad e-pošto, ki jo dobi zaposleni od tretje osebe, niti v primeru, da delodajalec geslo pridobi neposredno od zaposlenega. Nadzor e-pošte znotraj podjetja, tj. med zaposlenimi, se lahko opravlja ob predhodnem soglasju zaposlenega.
  • Nadzor aktivnosti na spletu: Katere spletne strani obiskuje zaposleni med delovnim časom ni dopustno spremljati, je pa mogoče, da delodajalec zaposlenemu omogoči dostop le do tistih spletnih strani, ki jih ta potrebuje za delo.
  • Vstop v delavčev e-poštni predal ali računalnik: Ni dopusten, razen če je to nujno potrebno, da delodajalcu ne nastane večja poslovna škoda ali da se zagotovi dokončanje posla.
  • Podatki o telefonskih klicih: Delodajalec teh podatkov ne sme pridobiti. Če zaposleni uporablja telefon za službene in zasebne namene, mora imeti tudi možnost, da presežni znesek poravna sam. Podatkov o klicih tudi v tem primeru delodajalec ne sme pridobiti.

 

 

 

Zadnja sodba ESČP delodajalcem torej ne dopušča splošnega in neomejenega nadzora nad zasebnim niti službenim komuniciranjem, z izjemo zgoraj navedenih primerov. S tem se strinja tudi Svet Evrope, ki je v svojem stališču 1. aprila lani zapisal, da nadzor zasebnih komunikacij na delovnem mestu ni dopusten.

 

 

 


Pripravila: Ana Strmšnik, pravno-kadrovska svetovalka