Z razvojem digitalnega sveta se je v zadnjih letih razvila nova dimenzija odvisnosti od dela. Prenosni računalniki, pametni telefoni in tablice omogočajo neprekinjen dostop do dela 24 ur dnevno. Deloholikom to predstavlja priložnost, da delajo od doma, z bolniške odsotnosti in na dopustu. Dolgotrajna preobremenjenost pri njih pušča posledice, ki lahko vodijo do poslabšanja psihičnega in fizičnega zdravstvenega stanja.    

Meja med zagnanostjo in deloholizmom 

Deloholizem je odvisnost od dela oz. potreba in želja po stalnem delu. Zaradi občutka krivde in nezadovoljstva, deloholiki čutijo notranji pritisk, ki ni pogojen z zunanjimi zahtevami, da morajo ves čas delati. To odvisnost zaznamujejo tri lastnosti posameznika:

  1. Vpletenost v delo, ki se nanaša na zavezanost in količino vloženega časa v samo delo.
  2. Potreba po delu in užitek pri delu. Za deloholike je značilno, da opravljajo tudi nepotrebne aktivnosti, ki so povezane s prekomernim delom.
  3. Pogosto izvajanje kontrole nad sodelavci ali podrejenimi ter zastavljanje vedno višjih meril uspešnosti.

Ti posamezniki se razlikujejo od zaposlenih, ki delajo trdo in zagnano. Zagnani zaposleni so namreč čustveno prisotni za ljudi v svojem življenju; za sodelavce, prijatelje in družino. Prav tako se trudijo vzpostavljati ravnovesje med delom in prostim časom.

Odvisnost: prirojena ali naučena lastnost?

Za posameznikovo odvisnost od dela so potrebni vplivi tako okolja kot tudi osebnostna naravnanost. Značilnost deloholikov sta predvsem zelo izraženi vestnost in samoučinkovitost. To pomeni, da je oseba odgovorna, vztrajna, naklonjena pravilom in prepričana v svojo lastno učinkovitost. Seveda pa je za razvoj deloholizma potrebno tudi okolje, kjer se spodbuja takšno vedenje. Tam so običajno prisotni pritiski, hitro bližajoči se roki, hiter tempo dela in miselnost ‘čas je denar’.

Razbijmo mit o visoki učinkovitosti deloholikov

Obstaja več vzrokov slabše uspešnosti na delovnem mestu. Pri deloholikih je pogosto preseganje zahtev, prevelik fokus na nepotrebne podrobnosti in ponavljajoče preverjanje že opravljenega dela. Zaradi višje ravni stresa, takšni posamezniki naredijo več napak. Zanje je značilno tudi slabše upravljanje s časom, saj veliko časa potratijo za nepomembne stvari.

Prepoznajte kazalce deloholizma

Nekatere študije so pokazale, da je v povprečju 10 % delovne populacije deloholikov. Odvisnost se pri zaposlenih med drugim odraža v kontroli sodelavcev in podrejenih. Zaradi postavljenih strogih kriterijev sodelavce pogosto ocenjujejo kot nekompetentne in menijo, da bodo delo boljše opravili sami. Čeprav tudi v medosebnih odnosih kažejo znake čustvene nestabilnosti, pa so pogosto altruistični in pomagajo ljudem okoli sebe.

Koncept deloholizma lahko povežemo tudi z orodjem ProfileXT, ki pri posamezniku prepozna visoko raven energije in usmerjenost k dosežkom v okviru asertivnosti. Takšni posamezniki imajo zelo nizko zaupanje in so zaradi tega prepogosto kritični do drugih, prav tako pa pri delu ne potrebujejo pomoči ostalih. Kot preventivo proti odvisnosti lahko posamezniki poskušajo razviti samozavedanje v povezavi z vsemi lastnostmi deloholizma.

Viri:
Mazzetti, G., Schaufeli, W. B., & Guglielmi, D. (2014). Are workaholics born or made? Relations of workaholism with person characteristics and overwork climate. International Journal of Stress Management21(3), 227.

Shkoler, O., Rabenu, E., & Tziner, A. (2017). The dimensionality of workaholism and its relations with internal and external factors. Revista de Psicología del Trabajo y de las Organizaciones33(3), 193-203.

Součková, M., Vaculík, M., & Procházka, J. (2014). Personality traits and workaholism. International Journal of Humanities and Social Science4(14), 70-79.