Je to, da nas nekdo posluša, lahko razlog, da imamo to osebo radi ali vsaj raje kot druge? Ko o nekom govorimo kot o komunikativni osebi, pogosto mislimo, da ta veliko govori, zanemarimo pa zelo pomemben vidik komunikacije: aktivno poslušanje. Kaj slednje sploh pomeni? Je to danost ali veščina? Če bi bila le danost, o njej verjetno ne bi pisali. Je veščina, ki se je lahko naučimo. Tudi s pomočjo spodnjih namigov. 

Ko v pogovoru nekoga prekinemo, dokončamo njegov stavek, čakamo njegov vdih, da lahko prevzamemo besedo in govorimo prehitro ali preveč, je naše poseganje v njegove misli podobno obiranju paradižnika, ko je ta še zelen. Aktivno poslušanje s polno pozornostjo, razumevanjem in postavljanjem vprašanj sogovorniku in njegovim mislim omogoča, da dozorijo pred našimi očmi. In mu pri zorenju pomagamo – nevsiljivo, z našo podporo. Z aktivnim poslušanjem navežemo osebne stike z ljudmi, se sprostimo, gradimo odnose, rešujemo oz. preprečujemo konflikte in učinkovito komuniciramo. Najmočnejše vezivo v verigi, ki povezuje ljudi med seboj, je veščina aktivnega poslušanja. In obratno: slabo poslušanje vodi do slabih odnosov in slabih rezultatov. Pod črto lahko rečemo, da uspešni ljudje na vsakem koraku stremijo k temu, da bi bili dobri poslušalci.

Človeško hrepenenje po biti slišan 

Vse pogosteje slišimo, da nekateri terapevtom iz dneva v dan plačujejo več, ker želijo, da jim nekdo podari dragoceno pozornost in razumevanje. Po izkušnjah sodeč danes živimo v družbi govorcev. Kdo nas privlači? Tisti, ki več govorijo, ali tisti, ki dobro prisluhnejo in se nam odzovejo? Vedno več nas hrepeni po nekom, ki bi nam resnično prisluhnil. Poslušanje daje vedeti, da nam je mar za nekoga.  

Aktivno poslušanje je veščina, ki jo potrebujejo v prvi vrsti vodje in prodajalci; ne pretiravamo pa, če rečemo, da vsi. 

Motivirajmo z aktivnim poslušanjem

Motivacija je gonilo, ki izhaja iz posameznika. Ne moremo namreč motivirati nekoga, ki se za to ne odloči sam. Ljudje so motivirani, ko delajo tisto, kar jim je všeč. Lahko jih silimo in grozimo, jim plačamo, a ko to prenehamo počenjati, je motivacije konec. V človeški naravi je, da se odmikamo od stvari, ki nam ne ugajajo, in se pomikamo k tistim, ki ugajajo. Ko ugotovimo, katere stvari posamezniku ugajajo, imamo vzgib, kako ga motivirati. Tega pa ne ugotovimo z govorjenjem. Tudi če smo še tako prepričljivi, ne moremo prepričati nekoga, da bi naredil, česar noče. Tudi če mu podamo zelo močne razloge – so to še vedno le naši razlogi, ne njegovi. Zato prisluhnimo tistemu, kar posameznika motivira, in mu to tudi ponudimo. 

Polovičarstvo ne obstaja 

Aktivno poslušanje ni površno poslušanje, ker smo prijazni ali ker ne vemo, kako bi se izvlekli, ne da bi nekoga užalili. Ni niti pretvarjanje, da nas nekaj zanima, če nas v resnici ne. Ali pa iskanje šibkih točk v besedah nekoga, da bi imeli mi vedno prav. Prav tako ne pomeni, da smo aktivni poslušalec, če medtem, ko druga oseba govori, mi že pripravljamo svojo naslednjo pripombo ali zgolj čakamo, da sogovornik vdihne in bomo lahko začeli govoriti mi. Aktivno poslušanje ni površno poslušanje, ker smo prijazni ali ker ne vemo, kako bi se izvlekli, ne da bi nekoga užalili. Ni niti pretvarjanje, da nas nekaj zanima, če nas v resnici ne. Ali pa iskanje šibkih točk v besedah nekoga, da bi imeli mi vedno prav. Prav tako ne pomeni, da smo aktivni poslušalec, če medtem, ko druga oseba govori, mi že pripravljamo svojo naslednjo pripombo ali zgolj čakamo, da sogovornik vdihne in bomo lahko začeli govoriti mi.

Enostavnega recepta, kako biti boljši poslušalec, ni

Večina se nas drži recepta, da govorimo, govorimo in še enkrat govorimo. Večino svojega življenja sem verjela, da moram imeti odgovor na vse. Ko sem imela sogovornika, ki je bil v težavah, sem se vedno čutila dolžna, da najdem zanj rešitev. Ko sem dala v minuti rešitev na njegovo težavo, sem ga lahko s tem užalila, kajti na takšen način sem sporočala, da je njegov problem v mojih očeh majhen in nepomemben, če ga po mojem mnenju lahko reši tako ‘enostavno’, da le upošteva moj nasvet. Ko nekdo z nami podeli svoje skrbi in težave, si le redkokdaj želi, da bi jim mi vse rešili. Takrat hrepeni po nekom, ki ga bo poslušal, razumel in mu ne bo vseeno. Vse to dosežemo s poslušanjem. 

To pa ni enostavno: da se naučimo dobro poslušati, moramo oblikovati novo navado. Ki je ne dosežemo zlahka. Najprej moramo ozavestiti, kako sedaj poslušamo, in željo po tem, da to spremenimo. Nekomu lahko razlagamo in ga učimo veščin poslušanja, a če ta oseba nima želje in motivacije, da bi resnično poslušal, je trud zaman. Prvo je torej zavedanje, ki mu sledi želja po spremembi. 

Težko govorimo o receptu, kako aktivno poslušati. Ljudje smo si med sabo zelo različni, zato formula, ki bi delovala pri vseh, ne obstaja. Smo pa izluščili nekaj pomembnih vodil, ki nam pomagajo postati boljši poslušalci.

Zakon daj-dam

Tehniko aktivnega poslušanja uporabimo predvsem takrat, ko obstajajo dvoumnosti v sogovornikovem pripovedovanju ali vprašanju, če nam ‘kaj ni jasno’, če je vsebina čustvena, kadar nam je za sogovornika zares mar ipd. Pomen povedanemu dajemo ljudje, ne besede. Ista beseda ima lahko za različne ljudi različne pomene. Če mi na primer nekdo reče, da me bo poklical takoj nazaj, beseda ‘takoj’ zame traja pet minut, za sogovornika morda dve uri, za nekoga tretjega pa do večera. Kateri pomen ima v mislih naš sogovornik? Če želimo nekoga resnično razumeti ali želimo, da nekdo razume nas, uporabimo zgoraj opisane korake. 
Zakon akcije-reakcije je enostaven: Če bomo mi najprej poslušali, s tem povečamo možnost, da bodo drugi poslušali nas. Ko drugim pomagamo, da dobijo želeno, bomo tudi mi dobili tisto, kar si želimo. 

Lažje je govoriti kot poslušati

Ko skušamo natančno pretehtati ideje in občutke našega sogovornika, ugotovimo, da smo pred težko nalogo.

Rast pa lahko dosežemo samo s spremembami. Ali kot je dejal Einstein: blaznost je ponavljati znova in znova isto stvar in pričakovati drugačne rezultate. Če se odločimo, da se bomo učili vsak dan malo bolje poslušati, bomo dosegli osebno in profesionalno rast, gradili boljše medsebojne odnose in učinkoviteje komunicirali. Poslušanje pri gradnji dobrih odnosov deluje kot gorivo. Kakovost naših medsebojnih odnosov pa določa kakovost naših življenj in posledično našo uspešnost. Ljudje nas bodo bolj cenili, ker smo dobri poslušalci.